O poti
Priprave na pot
Logistične priprave
To, da ste na tej spletni strani in berete te vrstice, je že dober znak, da ste se priprav na pot lotili na pravi način.
Če se odločite za nekajdnevno hojo, so priprave še toliko bolj pomembne, ker ste med potjo omejeni na hitrost korakov, razdalje, ki so z avtomobilom hitro dostopne, pa so lahko peš zelooo daleč.
Poiščite čim več informacij
Čim bolje se velja na spletu, v tiskanih vodnikih, knjigah … pozanimati o območju, na katerega se podajate, o njegovih posebnostih, zanimivostih in znamenitostih in se na podlagi tega vnaprej odločiti, kaj med potjo obiskati in si ogledati.
Nič narobe ni tudi poslati morebitna vprašanja, na katera ne najdete odgovorov, na objavljene spletne naslove ali telefonske številke za dodatne informacije. Z veseljem vam bomo odgovorili.
Dober vir informacij so tudi turistično-informacijski centri, predvsem pa ljudje, ki so pot že prehodili. Ti vam bodo brez olepšav povedali, kako in kaj in kje in zakaj.
Kako do izhodišča poti in nazaj?
Ker je Goriški camino pešpot, morate poskrbeti za to, kako priti do Ogleja, in kako s Svete Gore s katere (trenutno) ni javnega prevoza, do doma. Najbolje, da se s kom od bližnjih dogovorite, da vas pride iskat, ali se v dolino odpravite kar peš in v Solkanu stopite na avtobus, vlak …
Če ste se do Ogleja pripeljali s svojim avtomobilom in vas tam čaka, se lahko iz Gorice odpeljete nazaj do izhodišča z avtobusom. Med Novo Gorico in Gorico je vzpostavljena redna linija avtobusnega potniškega prometa, ki povezuje obe avtobusni postaji.
Študij trase in konfiguracije terena
Med logistične priprave sodi tudi študiranje trase in konfiguracije terena. Na podlagi tega se lahko, seveda tudi glede na čas, ki ga imate na voljo, starost in fizično pripravljenost odločite, v kolikih dneh boste Goriški camino prehodili. V dveh, treh, štirih, petih ali več dnevih.
Napaka, ki jo pogosto naredijo začetniki, je, da etape načrtujejo le na podlagi podatkov o njeni dolžini, a petkilometrski strm klanec zna biti napornejši od 20-kilometrskega ravninskega odseka. Zato podatkov o višinskih metrih med pripravami na pot ne gre zanemariti.
Na Goriškem caminu velja razgibano konfiguracijo terena upoštevati predvsem med hojo po Krasu in pri zaključnem vzponu na Sveto Goro.
Ponudba ob poti
Koristno je preveriti, kje ob poti se lahko ustavite in kaj pojeste in popijete, kje so trgovine, lekarne in najbližja prva pomoč. Prenočišča je priporočljivo rezervirati vnaprej. Podatke o njih in kontakte dobite v opisu etap.
Spremljajte vremensko napoved
Nekaj dni pred odhodom je priporočljivo spremljati vremenske razmere na območju, kamor odhajate in vremensko napoved in temu (do določene mere) prilagoditi tudi opremo.
Seveda pa je treba vedno pričakovati tudi nenadne spremembe vremena in imeti v nahrbtniku opremo za vse scenarije – za vročino, mraz, veter in nalive, torej nepremočljivo. Ravnajte se po starem dobrem pravilu NNNP (Nič nas ne sme presenetiti).
Ne pozabite na hidracijo
Sploh v toplejšem delu leta je treba imeti s sabo dovolj tekočine. To velja še posebej za prvo ravninsko in drugo razgibano kraško etapo, kjer so tudi daljši odseki po neposeljenih območjih.
Medveda ne boste srečali
Večjih divjih živali med potjo zelo verjetno ne boste srečali. Kaj več kot divjega prašiča ali srnjaka na območju Goriškega camina tudi ni mogoče videti. Plazilci, ki jih je v naravi vse manj, se bodo praviloma umaknili in skrili, sploh če hodite s pohodniškimi palicami, katerih tresljaje zaznajo.
GPX sledi
Pred odhodom si s te spletne strani uvozite gpx sledi, ki vam omogočajo brezskrbno hojo in takojšnjo odpravo morebitnih dvomov, katero pot na križišču ubrati. Sicer pa je pot označena s Salomonovim vozlom, ki vas bo spremljal od Ogleja do Svete Gore.
Hoditi je treba
Četudi ste telesno zelo dobro telesno pripravljeni, velja upoštevati specifiko hoje in se vsaj nekaj dni pred odhodom na pot osredotočiti na hojo. Če že sicer hodite, pa podaljšajte razdalje in časovni okvir pešačenja.
Če telesni aktivnosti ne posvečate (in ji do zdaj niste posvečali) dovolj pozornosti, a ste odločeni to spremeniti in se zato podajate na Goriški camino, potem začnite s pripravami prej, kot le nekaj dni pred odhodom na pot.
Nahrbtnik naj bo del priprav
Na pripravljalnih pohodih je koristno nositi nahrbtnik, ki ga lahko vsak dan nekoliko bolj obremenite, da se telo nanj navadi. Praviloma naj bi nahrbtnik na daljinskih pešpoteh tehtal približno deset odstotkov vaše teže.
V njem morate imeti vse najnujnejše. Pri tem je treba upoštevati, da ko nosiš vse, kar potrebuješ, s seboj na hrbtu, VSAK GRAM ŠTEJE!!! Več o »obvezni« opremi nekoliko kasneje.
Priprave na pot
Telesne priprave
Dobra splošna telesna pripravljenost je predpogoj za to, da bo hoja po 82 kilometrov dolgem Goriškem caminu od Ogleja do Svete Gore užitek in ne trpljenje.
Hoditi je treba
Četudi ste telesno zelo dobro telesno pripravljeni, velja upoštevati specifiko hoje in se vsaj nekaj dni pred odhodom na pot osredotočiti na hojo. Če že sicer hodite, pa podaljšajte razdalje in časovni okvir pešačenja.
Če telesni aktivnosti ne posvečate (in ji do zdaj niste posvečali) dovolj pozornosti, a ste odločeni to spremeniti in se zato podajate na Goriški camino, potem začnite s pripravami prej, kot le nekaj dni pred odhodom na pot.
Nahrbtnik naj bo del priprav
Na pripravljalnih pohodih je koristno nositi nahrbtnik, ki ga lahko vsak dan nekoliko bolj obremenite, da se telo nanj navadi. Praviloma naj bi nahrbtnik na daljinskih pešpoteh tehtal približno deset odstotkov vaše teže.
V njem morate imeti vse najnujnejše. Pri tem je treba upoštevati, da ko nosiš vse, kar potrebuješ, s seboj na hrbtu, VSAK GRAM ŠTEJE!!! Več o »obvezni« opremi nekoliko kasneje.
Priprave na pot
Psihične priprave
V paru ali skupini
Če greste na pot v paru ali skupini, je treba upoštevati, da se bo treba prilagajati, saj vsi ne hodimo enako hitro, ne potrebujemo enake doze počitka, eni govorimo več, drugi manj … Po drugi strani pa je občutek varnosti, če hodite še s kom, zagotovo večji. Tudi nujno opremo si je mogoče porazdeliti.
Sami na pot
Vsekakor je večji izziv, če se na pot podate sami. V tem primeru se lahko izkušnja poti globlje vtisne v človeka. Res pa to za seboj potegne več tveganja. Kaj če se mi kaj zgodi, če se poškodujem, se izgubim, kaj če se razbesni nevihta, kaj če me ujame noč …
Podobnih vprašanj je toliko, kot je različnih ljudi, saj imamo vsi svoje »bavbave«, a čar hoje v solo navezi je prav premagovanje teh strahov. Tudi solo pohodnik mora pred odhodom na pot v mislih preigrati možne scenarije, da bo, če do takih situacij med potjo pride, nanje pripravljen.
Potrebujete dober nahrbtnik
Že izbira pravega nahrbtnika je pomemben korak. Čeprav je mogoče Goriški camino prehoditi v treh do petih dneh, morate imeti s sabo vso najnujnejšo opremo, kot če bi šli na daljšo pot. Priporočamo vsaj 40-litrski nahrbtnik oz. 35-litrski za predstavnice nežnejšega spola.
Nahrbtnik ne sme biti (že sam) pretežak. Imeti mora dobro podložene dele, kjer pride v stik s telesom, in dodatno vodoodporno prevleko.
Pohodniški čevlji
Še pomembnejši od dobrega nahrbtnika so za pohodnika čevlji. Ti morajo biti premišljeno izbrani. Stopalo se mora v njih dobro počutiti, prsti pa se ne smejo dotikati notranjega roba čevljev, ampak morajo imeti še kakšen centimeter prostora.
Nekateri prisegajo na nizke, drugi na visoke pohodniške čevlje. Goriški camino je mogoče prehoditi tudi v bolj čvrstih telovadnih copatih za treking ali gorski tek. Stvar izbire in preferenc, dejstvo pa je, da na pot ne smete v novi obutvi, kakršnikoli že.
Stopala se morajo dobro spoznati s čevlji in obratno, kar zahteva nekaj časa (vsaj nekaj deset prehojenih kilometrov). Če se na pot odpravite z novimi, neuhojenimi čevlji, je to najboljši recept za žulje, ki so ena večjih nadlog med daljšim, več dni trajajočim pohodom.
Poleg pohodniških čevljev potrebujete v nahrbtniku še dodatno obutev za čas po zaključku etape. To je lahko par telovadnih copat, v toplejšem delu leta pa tudi sandali ali japonke.
Pomembne so tudi dobre nogavice
Tudi nogavice so zelo pomemben del opreme. Še tako dobri in uhojeni čevlji vas ob uporabi neprimernih nogavic ne morejo zaščititi pred žulji. Prave pohodniške nogavice so tam, kjer je treba, nekoliko ojačane in nimajo šivov, ki so idealni za draženje kože in nastanek žuljev.
Pohodniške palice
Na daljših pohodih pridejo zelo prav teleskopske pohodniške palice. Razbremenijo noge, sploh na spustih. Koristne so tudi na spolzkem terenu, saj nudijo dodatno oporo in preprečijo padce.
Med hojo so ob stiku s tlemi dovolj glasne, da nas divje živali pravočasno slišijo in se umaknejo. V skrajnem primeru jih je mogoče uporabiti tudi za obrambo, po hoji pa po potrebi tudi za obešalnik, sušilo za perilo …
Oblačila
Priporočamo tri komplete spodnjih hlač, nogavic in hitro sušečih se kratkih majic (en komplet imaš na sebi, enega v rezervi, en pa se v najslabšem primeru suši med hojo, na hrbtnem delu nahrbtnika, če se, opran po zaključku predhodne etape, čez noč ni posušil).
+ hitro sušečo majico z dolgimi rokavi. V zimskem času, naj bo toplejša. Dolge pohodniške hlače so tudi poleti boljša rešitev od kratkih, saj vas ščitijo pred trnjem, piki žuželk, klopi, pekočimi koprivami …
S seboj je dobro imeti tudi elastične »špichoze«, ki po potrebi pod dolgimi hlačami poskrbijo za dodatno zaščito pred mrazom. Tretji sloj, če res »zanohta«, pa predstavljajo vodoodporne anorak hlače, ki so ob močnejšem dežju nujen dodatek vodoodporni pelerini.
Za zgoraj velja imeti s seboj še debelejšo majico z dolgimi rokavi, v bolj hladnem delu leta tudi jakno in zgornji del vodoodpornega anoraka – Vse omenjeno (skupaj z spodnjim delom) omogoča večslojno opravo, ki zadošča tja do nič stopinj Celzija ali še malo pod to mejo.
Ostala oprema
Poleg kompleta prve pomoči, toaletnih potrebščin, pralnega praška in brisače (vse v mikro izvedbi) mora biti v nahrbtniku še švicarski nož, čelna svetilka, vrvica, telefon in polnilec, denarnica in osebni dokumenti, sončna očala, krema za zaščito pred soncem, dva bidona za pijačo + zaloga »goriva« za nekaj dni (energijske tablice ali geli, suho sadje … odvisno od osebnih preferenc).
Vso omenjeno opremo je treba v nahrbtnik zložiti tako, da so najtežji predmeti razporejeni čim bliže hrbtu, tisti najnujnejši pa morajo biti hitro dosegljivi (prva pomoč, pelerina, telefon, osebni dokumenti, hrana, pijača …).
Priprave na pot
Priprave nahrbtnika
Kaj morate imeti nujno s sabo!
Potrebujete dober nahrbtnik
Že izbira pravega nahrbtnika je pomemben korak. Čeprav je mogoče Goriški camino prehoditi v treh do petih dneh, morate imeti s sabo vso najnujnejšo opremo, kot če bi šli na daljšo pot. Priporočamo vsaj 40-litrski nahrbtnik oz. 35-litrski za predstavnice nežnejšega spola.
Nahrbtnik ne sme biti (že sam) pretežak. Imeti mora dobro podložene dele, kjer pride v stik s telesom, in dodatno vodoodporno prevleko.
Pohodniški čevlji
Še pomembnejši od dobrega nahrbtnika so za pohodnika čevlji. Ti morajo biti premišljeno izbrani. Stopalo se mora v njih dobro počutiti, prsti pa se ne smejo dotikati notranjega roba čevljev, ampak morajo imeti še kakšen centimeter prostora.
Nekateri prisegajo na nizke, drugi na visoke pohodniške čevlje. Goriški camino je mogoče prehoditi tudi v bolj čvrstih telovadnih copatih za treking ali gorski tek. Stvar izbire in preferenc, dejstvo pa je, da na pot ne smete v novi obutvi, kakršnikoli že.
Stopala se morajo dobro spoznati s čevlji in obratno, kar zahteva nekaj časa (vsaj nekaj deset prehojenih kilometrov). Če se na pot odpravite z novimi, neuhojenimi čevlji, je to najboljši recept za žulje, ki so ena večjih nadlog med daljšim, več dni trajajočim pohodom.
Poleg pohodniških čevljev potrebujete v nahrbtniku še dodatno obutev za čas po zaključku etape. To je lahko par telovadnih copat, v toplejšem delu leta pa tudi sandali ali japonke.
Pomembne so tudi dobre nogavice
Tudi nogavice so zelo pomemben del opreme. Še tako dobri in uhojeni čevlji vas ob uporabi neprimernih nogavic ne morejo zaščititi pred žulji. Prave pohodniške nogavice so tam, kjer je treba, nekoliko ojačane in nimajo šivov, ki so idealni za draženje kože in nastanek žuljev.
Pohodniške palice
Na daljših pohodih pridejo zelo prav teleskopske pohodniške palice. Razbremenijo noge, sploh na spustih. Koristne so tudi na spolzkem terenu, saj nudijo dodatno oporo in preprečijo padce.
Med hojo so ob stiku s tlemi dovolj glasne, da nas divje živali pravočasno slišijo in se umaknejo. V skrajnem primeru jih je mogoče uporabiti tudi za obrambo, po hoji pa po potrebi tudi za obešalnik, sušilo za perilo …
Oblačila
Priporočamo tri komplete spodnjih hlač, nogavic in hitro sušečih se kratkih majic (en komplet imaš na sebi, enega v rezervi, en pa se v najslabšem primeru suši med hojo, na hrbtnem delu nahrbtnika, če se, opran po zaključku predhodne etape, čez noč ni posušil).
+ hitro sušečo majico z dolgimi rokavi. V zimskem času, naj bo toplejša. Dolge pohodniške hlače so tudi poleti boljša rešitev od kratkih, saj vas ščitijo pred trnjem, piki žuželk, klopi, pekočimi koprivami …
S seboj je dobro imeti tudi elastične »špichoze«, ki po potrebi pod dolgimi hlačami poskrbijo za dodatno zaščito pred mrazom. Tretji sloj, če res »zanohta«, pa predstavljajo vodoodporne anorak hlače, ki so ob močnejšem dežju nujen dodatek vodoodporni pelerini.
Za zgoraj velja imeti s seboj še debelejšo majico z dolgimi rokavi, v bolj hladnem delu leta tudi jakno in zgornji del vodoodpornega anoraka – Vse omenjeno (skupaj z spodnjim delom) omogoča večslojno opravo, ki zadošča tja do nič stopinj Celzija ali še malo pod to mejo.
Ostala oprema
Poleg kompleta prve pomoči, toaletnih potrebščin, pralnega praška in brisače (vse v mikro izvedbi) mora biti v nahrbtniku še švicarski nož, čelna svetilka, vrvica, telefon in polnilec, denarnica in osebni dokumenti, sončna očala, krema za zaščito pred soncem, dva bidona za pijačo + zaloga »goriva« za nekaj dni (energijske tablice ali geli, suho sadje … odvisno od osebnih preferenc).
Vso omenjeno opremo je treba v nahrbtnik zložiti tako, da so najtežji predmeti razporejeni čim bliže hrbtu, tisti najnujnejši pa morajo biti hitro dosegljivi (prva pomoč, pelerina, telefon, osebni dokumenti, hrana, pijača …).
Priprave na pot
Spisek opreme
p.s. – Spisek opreme velja nekoliko spreminjati glede na letni čas hoje. Poleti lahko vzamete s sabo tudi kopalke (za osvežitev v Soči), toplejša oblačila pa pustite doma. Zelo prav zna priti razpršilo proti komarjem in klopom (za te tudi pinceta, s katero jih odstranite). Pozimi pa krema in klobuk za zaščito pred soncem seveda nista obvezna oprema, zato pa morda kapa, rokavice ali šal.
- Nahrbtnik
- Pohodniški čevlji
- Dodatna obutev (telovadni copati ali sandali oz. japonke)
- Pohodniške palice
- Vodoodporna pelerina
- Vodoodporne anorak hlače
- Vodoodporna anorak jakna
- 3x spodnje hlače
- 3x pohodniške nogavice
- 3x kratka majica
- 1x majica z dolgimi rokavi
- Pohodniške hlače
- Špichoze
- Puli ali zgornji del trenerke
- Pohodniška jakna
- Poleti tudi zaščitni klobuk oz. kapa
- Ultra lahka brisača
- Toaletne potrebščine (zobna ščetka in pasta, milo in šampon v mini dozi, papirnati robčki ...)
- Pralni prašek (v mini dozi)
- Prva pomoč (obliži, povoj, zloženci, sanitetni lepilni trak, aspirin ali lekadol, alu folija)
- Švicarski nož
- Čelna svetilka & rezervne baterije
- Nekajmeterska vrvica
- Telefon in polnilec za telefon
- Denarnica z osebnimi dokumenti, karticami in denarjem
- Sončna očala
- Krema za zaščito pred soncem
- Dva bidona za pijačo (2 x 750 ml, v vročih poletnih mesecih še raje 2 x 1000 ml)
- Energijske tablice, geli, čokoladice, suho sadje, študentska hrana … - po lastnem izboru
- Ultra lahka spalna vreča in podloga (le za nekatera prenočišča ob poti!)
Camino dieta zahteva veliko kalorij
Med daljinskimi pohodi lahko pojeste, kolikor vam srce poželi, ker bo telo z veseljem pokurilo vse kalorije. Zato, da zjutraj dobro stopite na pot, je potreben konkreten zajtrk. Po koncu etape se za obnovo moči prileže dobra večerja. Med hojo pa je načeloma dovolj zaloga hrane „iz nahrbtnika“.
Počitek je pomemben del hoje
Med pohodom si je priporočljivo vzeti nekaj počitka. Po vsakih 1,5 do 2 urah hoje. Med pavzo je čas za malico, za preveriti preostanek poti, morda tudi stopala, če med hojo čutite, da se v čevljih kaj kuha. V primeru rojevanja kakšnega žulja, se mesto preventivno dodatno zaščiti z obližem.
Z izjemo morebitnega postanka za kosilo je za počitke bolje, da ne presegajo 15 minut, saj telo sicer pade iz pohodniškega ritma in potrebuje kar nekaj energije za ponovni zagon.
Čute na prežo
Čute na prežo! Poslušajte, vohajte, glejte, opazujte vse, kar se vam ponuja na poti in ob njej. Izkoristite čas med hojo za zavedanje sebe, svojega bitja. Bodite hvaležni za vsak srčni utrip srca, za vsak vdih, saj ne prvi ne drugi nista samoumevna.
Če hodite po Goriškem caminu, to pomeni, da ste relativno zdravi, da zmorete, da ste lahko zadovoljni, ker ste, ne glede na vse. Hoja je idealna priložnost, da predelate dobre in slabe stvari, ki so se vam zgodile. Korak za korakom.
Po zaključku etape
Pa še nasvet za čas po zaključku etape: Najprej raztezanje, da bo telo naslednje jutro brez nepotrebnih bolečin pripravljeno na nove izzive, potem tuširanje, nato pranje spodnjega perila (če nameravate Goriški camino prehoditi v treh dneh, to ni potrebno) in večerja.
Pred ali po večerji pa pregled in načrtovanje naslednje etape, če je mogoče tudi z informacijami oskrbnika prenočišča ali iz prve roke od domačinov, potem pa relativno zgodaj spat, da si telo do jutra dovolj odpočije in nabere novih moči za naslednjo etapo.
Priprave na pot
Med potjo
Camino dieta zahteva veliko kalorij
Med daljinskimi pohodi lahko pojeste, kolikor vam srce poželi, ker bo telo z veseljem pokurilo vse kalorije. Zato, da zjutraj dobro stopite na pot, je potreben konkreten zajtrk. Po koncu etape se za obnovo moči prileže dobra večerja. Med hojo pa je načeloma dovolj zaloga hrane „iz nahrbtnika“.
Počitek je pomemben del hoje
Med pohodom si je priporočljivo vzeti nekaj počitka. Po vsakih 1,5 do 2 urah hoje. Med pavzo je čas za malico, za preveriti preostanek poti, morda tudi stopala, če med hojo čutite, da se v čevljih kaj kuha. V primeru rojevanja kakšnega žulja, se mesto preventivno dodatno zaščiti z obližem.
Z izjemo morebitnega postanka za kosilo je za počitke bolje, da ne presegajo 15 minut, saj telo sicer pade iz pohodniškega ritma in potrebuje kar nekaj energije za ponovni zagon.
Čute na prežo
Čute na prežo! Poslušajte, vohajte, glejte, opazujte vse, kar se vam ponuja na poti in ob njej. Izkoristite čas med hojo za zavedanje sebe, svojega bitja. Bodite hvaležni za vsak srčni utrip srca, za vsak vdih, saj ne prvi ne drugi nista samoumevna.
Če hodite po Goriškem caminu, to pomeni, da ste relativno zdravi, da zmorete, da ste lahko zadovoljni, ker ste, ne glede na vse. Hoja je idealna priložnost, da predelate dobre in slabe stvari, ki so se vam zgodile. Korak za korakom.
Po zaključku etape
Pa še nasvet za čas po zaključku etape: Najprej raztezanje, da bo telo naslednje jutro brez nepotrebnih bolečin pripravljeno na nove izzive, potem tuširanje, nato pranje spodnjega perila (če nameravate Goriški camino prehoditi v treh dneh, to ni potrebno) in večerja.
Pred ali po večerji pa pregled in načrtovanje naslednje etape, če je mogoče tudi z informacijami oskrbnika prenočišča ali iz prve roke od domačinov, potem pa relativno zgodaj spat, da si telo do jutra dovolj odpočije in nabere novih moči za naslednjo etapo.
Priprave na pot
Kdaj na pot
Posebnost Goriškega camina je izredno ugodna in mila klima, ki omogoča, da je pot, za razliko od veliko drugih daljinski pešpoti, prehodna vse leto, tudi pozimi. Pravzaprav je Goriški camino verjetno laže prehoditi v obdobju od decembra do marca, kot sredi avgusta.
Takrat je lahko na ravninskem delu prve etape, pa tudi na drugi po Krasu ... pasje vroče, zato je priporočljivo na pot kreniti zelo zgodaj, v času največje pripeke pa prekiniti s hojo in nadaljevati, ko je najhujša vročina mimo, saj so dnevi poleti dolgi in boste pred temo brez težav na cilju.
